Po določilih zakona bodo morale biti možnosti za zdravljenje izčrpane, pravica pa ne bo veljala v primeru duševne bolezni kot vira trpljenja. Postopek bo začel bolnik z napovedjo zahtevka pri zdravniku, ki bo opravil dva pogovora. Če bo bolnik tudi po drugem pogovoru vztrajal, bo zdravnik pripravil mnenje in vlogo posredoval pristojni komisiji.
Učinkovina bo vnesena v telo na bolnikovo lastno pobudo. V zdravniškem potrdilu o smrti se pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne bo navedla kot vzrok smrti – kot neposredni vzrok bo zabeležena bolezen ali okvara, ki je povzročila trpljenje.
Predlog dopolnila stranke NSi, ki je želela v zdravniško dokumentacijo kot vzrok smrti zapisati samousmrtitev s pomočjo, ni bil sprejet. V stranki so opozorili, da bo takšno zapisovanje povzročilo napačne podatke o umrljivosti in uspešnosti zdravljenja.
Zakon izhaja iz rezultata lanskoletnega posvetovalnega referenduma, na katerem se je za pripravo tovrstne zakonodaje opredelilo 54,89 odstotka volivcev.