Zaradi finančnih težav naj bi bolnišnice z izkazanimi presežki odhodkov dobile enkratno pomoč, in sicer do 85 odstotkov primanjkljaja, a največ 30 milijonov evrov na zavod. Za ta namen je predvidenih 65 milijonov evrov. Specializante urgentne medicine, ki bodo z delom začeli v letih 2026 in 2027, bi za obdobje specializacije prejemali 1000 evrov bruto mesečnega dodatka.
Uvedla bi se pravna podlaga za t. i. laični nadzor nad zavarovanci med bolniško odsotnostjo. ZZZS bi lahko določil režim gibanja zavarovanca, tudi časovne omejitve zapuščanja doma in prepoved odhoda v tujino. Zavarovanec bi izgubil pravico do nadomestila, če bi opravljal pridobitno delo ali ne bi upošteval navodil. Prav tako ne bi bil upravičen do nadomestila, če bi že ob vključitvi v zavarovanje vedel, da ni zdravstveno sposoben za delo.
ZZZS bi pridobil širša pooblastila pri nadzoru nad izvajalci zdravstvenih storitev, tudi pri presoji smiselnosti in upravičenosti posameznih storitev, izdajanja medicinskih pripomočkov in bolniških listov. Stroški, ki niso nujni za uspeh zdravljenja, ne bi bili več kriti iz obveznega zavarovanja.
Znižana bi bila jezikovna zahteva za bolničarje in tehnike zdravstvene nege na raven B1, in sicer do konca leta 2027. Zdravstveni zavodi bi morali upoštevati plačilne roke, krajše od 60 dni. Na področju urgentne mreže se odgovornost z lokalnih skupnosti prenaša na državo. Pogodbeno sodelovanje bi bilo dovoljeno tudi z zasebniki, denimo za optične storitve, do 12 mesecev. Odpoveduje se tudi obvezni pogodbi za zaposlovanje v okviru neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar bo nadomeščeno z obveznim seznamom zaposlenih.
Za direktorje in strokovne direktorje se ukinja pogoj znanja angleškega jezika. Če ima zavod manj kot 150 zaposlenih, bo lahko direktor ali strokovni direktor zaposlen le del časa.
Financiranje mentorskega dodatka v kliničnem usposabljanju bo prevzela država. Naloge javnega pooblastila se širijo, zlasti glede poročanja o stroških usposabljanja. Nadzor kakovosti bo po novem v izključni pristojnosti ministrstva za zdravje.
Za dve leti bi podaljšali veljavnost nekaterih določb prejšnjih interventnih zakonov, denimo glede jezikovnih zahtev za diplomirane medicinske sestre in farmacevte ter možnosti prenosa določenih nalog osebnega zdravnika na druge zdravstvene delavce.
Zakon bo veljal le delno začasno – nekateri ukrepi le do konca leta 2025, drugi pa do leta 2027. Namen je zagotoviti likvidnost bolnišnic, boljši nadzor nad odsotnostmi in učinkovitejše upravljanje zdravstvenega sistema.
