Odsek Velunja, dolg 7,25 kilometra, bo obsegal 20 inženirskih objektov, med njimi dva predora in deset viaduktov. Gre za gradbeno in finančno najzahtevnejši del celotne trase proti Koroški, kar je premier izpostavil kot ključno prelomnico v projektu.
»Kjer ni poti, ni sveta,« je poudaril Golob in dodal, da se ne odpirajo zgolj gradbišča, temveč dolgo pričakovana povezava. Ob tem je spomnil na vrsto kriz, s katerimi se je njegova vlada soočila ob nastopu mandata, od vojne v Ukrajini do draginje in zgodovinskih poplav. Kljub temu pa po njegovih besedah vlada ni upočasnila projekta tretje razvojne osi, saj je jasno, da gre za nujno infrastrukturo za prihodnost.
Golob je poudaril, da je potrebno razmišljati širše od enega vladnega mandata: »Le vlada, ki gleda naprej, lahko zaključi projekte, ki jih ljudje potrebujejo. Vse ostalo je politikantstvo.«
Namen nove prometnice je večplasten – izboljšanje dostopa do zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, hitrejše logistične povezave, gospodarski razvoj in večja dostopnost kakovostnih delovnih mest. »Regiji bomo približali svetu, ne le Ljubljani,« je zaključil predsednik vlade.
V nadaljevanju obiska se je Golob skupaj z ministroma Jožetom Novakom in Bojanom Kumrom srečal z vodstvom Premogovnika Velenje. V ospredju so bile razmere po januarski nesreči, v kateri so umrli trije rudarji. Pogovori so potekali tudi o prihajajočem zakonu o postopnem zapiranju rudnika, ki naj bi potekalo od leta 2026 do 2045, ob upoštevanju načela pravičnega prehoda in socialne varnosti zaposlenih ter njihovih družin.