ŠOU se pri svojem pozivu opira na podatke iz lastne raziskave, ki razkrivajo, da je v študijskem letu 2023/24 kar 68 odstotkov študentov poročalo o dodatnih stroških, ki jih dojemajo kot neupravičene. Gre za različne oblike prispevkov, od enotno določenih pristojbin univerze (na primer knjižnična članarina, izdajanje potrdil) do raznovrstnih stroškov, ki jih oblikujejo posamezne članice fakultet, pogosto brez vnaprejšnjega obvestila in brez enotnih pravil.
Organizacija opozarja, da takšna praksa študente postavlja v neenak položaj. Študijski programi na različnih fakultetah naj bi namreč prinašali občutno različne obvezne stroške, kar ustvarja sistemsko netransparentnost in izniči načelo enakih možnosti. Poleg tega študentje pogosto niti ne vedo, za kaj natančno plačujejo – objavljeni ceniki ne nudijo dovolj jasnih informacij, marsikje pa niti niso ažurni.
Zato ŠOU v Ljubljani predlaga nujne korake za spremembo trenutnega stanja. Najprej želijo vzpostavitev centralnega registra vseh prispevkov in stroškov, ločeno po študijskih programih in članicah, kjer bi bili podatki pregledno in javno dostopni. Drugi predlagani ukrep je odprava vseh tistih stroškov, ki niso zakonsko utemeljeni ali ki niso v skladu s pravili Univerze v Ljubljani. Tretji korak pa vključuje oblikovanje jasnih in enotnih kriterijev za določanje prispevkov ter neodvisen nadzor nad njihovo uvedbo.
Ob tem so v organizaciji poudarili, da razumejo realne potrebe po določenih stroških, a hkrati opozarjajo, da morajo biti ti jasno opredeljeni, pošteni in nikakor ne smejo postati nepogrešljiv del obveznega študija. Kot poudarjajo: »Dejansko brezplačen študij pomeni, da si mora vsak študent lahko privoščiti opravljanje vseh obveznosti brez dodatnega finančnega bremena.«
ŠOU se ob tem zavezuje k nadaljnjemu sodelovanju z univerzo in državnimi organi, a hkrati opozarja, da bodo od svojih zahtev glede preglednosti in pravičnosti sistema stroškov pri študiju odločno vztrajali.
