Visoke temperature lahko pri živalih povzročijo dehidracijo, stres, zmanjšan apetit, pregretje organizma in v najhujših primerih tudi pogin. Zato morajo imeti živali ves čas dostop do vode in primernega zavetja.
Posebno občutljive so rejne živali, predvsem tiste v intenzivni reji, breje živali, mladiči ter živali z večjo proizvodnjo. Skrbniki morajo zagotoviti dobro prezračevanje objektov, senco na pašnikih ter preprečevati prenatrpanost v hlevih. Priporočljivo je tudi izvajanje opravil v hladnejšem delu dneva.
Pri hišnih ljubljenčkih strokovnjaki priporočajo sprehode zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Živali ne smejo ostajati v parkiranih vozilih, niti za krajši čas.
Posebna pozornost je potrebna tudi pri organizaciji poletnih prireditev z živalmi. Aktivnosti naj potekajo v jutranjih ali večernih urah, organizatorji pa morajo zagotoviti senco in zadostne količine vode.
Ob vse pogostejših neurjih uprava svetuje spremljanje vremenskih opozoril in pripravo ustreznih zavetij. Pri živalih na paši je priporočljivo omogočiti hiter umik v varne objekte ter redno preverjati stanje ograj, nadstreškov in napajalnikov.
Po neurju naj skrbniki čim prej pregledajo živali in v primeru poškodb zagotovijo veterinarsko pomoč. Posebej ranljive so živali na odprtih pašnikih, kjer lahko močan veter in toča povzročita poškodbe ali panične odzive.
Na kmetijah in v objektih, kjer so živali odvisne od električnih sistemov za prezračevanje, napajanje ali krmljenje, morajo biti pripravljeni tudi načrti za primer izpada električne energije. Med obveznimi ukrepi so rezervni agregati, zaloga goriva, alarmni sistemi in redno preverjanje delovanja varnostnih naprav.
Uprava poudarja, da lahko pravočasna priprava na vročinske valove, neurja, sušo, poplave in druge vremenske eksteme prepreči trpljenje živali ter zmanjša gospodarsko škodo. Skrb za dobrobit živali ostaja odgovornost vsakega lastnika in skrbnika.
