Ta teden je takšen obrat dobil še močno politično podporo iz Združenih držav Amerike. Predsednik Donald Trump je preklical tako imenovano ugotovitev o nevarnosti iz leta 2009, ki je zvezni vladi omogočala regulacijo toplogrednih plinov. Ta odločitev pomeni pomembno spremembo okoljskega okvira, vzpostavljenega v času predsednika Baracka Obame.
Ugotovitev o nevarnosti je določala, da plini, med njimi ogljikov dioksid in metan, predstavljajo tveganje za javno zdravje. Na tej podlagi je Agencija za varstvo okolja določala omejitve emisij za avtomobile, elektrarne in druge industrije. Z njenim preklicem odpade pravna podlaga za strožje emisijske standarde.
Bela hiša je ukrep predstavila kot korak k znižanju cen avtomobilov. Po ocenah administracije naj bi proizvajalci s sprostitvijo pravil prihranili do 2.400 dolarjev na vozilo. Med ukrepi, ki so jih podjetja uvajala zaradi emisijskih zahtev, je bila tudi tehnologija Start/Stop, ki ob mirovanju vozila samodejno izklopi motor in ga ob pritisku na plin znova zažene. Ta sistem je zmanjšal izpuste, a povečal proizvodne stroške.
Predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da bo deregulacija prinesla prihranke v višini več kot bilijon dolarjev ter prispevala k nižjim cenam energije in prevoza. Okoljevarstvene organizacije in del strokovne javnosti opozarjajo na drugačne posledice. Po njihovem mnenju bi lahko sprostitev standardov dolgoročno povečala porabo goriva in stroške za potrošnike.
Michael Gerrard z Univerze Columbia je opozoril, da bi takšna politika lahko oslabila konkurenčnost ameriških vozil na tujih trgih, kjer ostajajo strogi okoljski standardi. Tudi predstavniki okoljskih organizacij menijo, da bi manj učinkovita vozila pomenila višje stroške za gorivo.
Spremembe regulative prihajajo v času, ko se številni proizvajalci že soočajo z izzivi elektrifikacije. Ford in Stellantis sta priznala visoke stroške prilagajanja strategij električnim programom. Volkswagen je napovedal zaprtje tovarne v Dresdnu, kjer so izdelovali izključno električna vozila.
V skupini Renault je Luca de Meo zapustil položaj izvršnega direktorja v obdobju, ko je bila preobrazba podjetja z močno usmeritvijo v električno mobilnost finančno uspešna, a pod pritiskom negotovih razmer na svetovnem trgu. Tudi Toyota je zamenjala vodstvo in napovedala prilagoditve v smeri večje finančne discipline ter prilagajanja globalni konkurenci.
V zadnjih dneh je Stellantis napovedal, da bo nekatere modele manjših gospodarskih vozil znova opremil z dizelskimi motorji. Ta poteza kaže na morebitno postopno vračanje tehnologije, ki je po škandalu Dieselgate pri Volkswagnu leta 2015 izgubila ugled.
