Kombinacija visokih temperatur in onesnaženega zraka še dodatno poslabša stanje. Po podatkih Inštituta ProPatiens se v takšnih razmerah poveča prisotnost cvetnega prahu, ravni ogljikovega dioksida, število žuželk in glivic v zraku. Ta mešanica povzroči večjo alergenost in s tem intenzivnejše simptome pri občutljivih posameznikih.
Čeprav je dež običajno koristen, saj znižuje količino alergenov v zraku, lahko pretirana vlažnost spodbudi rast glivic, kar dodatno obremeni alergične bolnike. Slovensko združenje za alergologijo in klinično imunologijo ob tem opozarja, da ekstremni vremenski pojavi, kot so električne nevihte, še olajšajo vdor alergenov v dihalne poti, kar lahko povzroči hude astmatične napade.
Zaradi podnebnih sprememb so sezone cvetnega prahu daljše in intenzivnejše, kar povečuje obremenjenost bolnikov in otežuje obvladovanje bolezni.
Simptome alergije je sicer mogoče ublažiti z ustreznim zdravljenjem in spremembo navad. Med najbolj razširjenimi zdravili so antihistaminiki, ki zmanjšajo kihanje, srbenje oči in izcedek iz nosu. V pomoč so tudi dekongestivi za lajšanje zamašenosti ter kortikosteroidna pršila za nos, ki zmanjšujejo vnetje.
Strokovnjaki ob tem svetujejo tudi izogibanje sprožilcem. Alergičnim na cvetni prah se priporoča, naj v času visoke koncentracije zračnih alergenov ostanejo v zaprtih prostorih, uporabljajo klimatske naprave s filtri ter ne zračijo prostorov v vetrovnem vremenu. Dodatno lahko pomaga vsakodnevno izpiranje nosu s fiziološko raztopino, kar mehansko odstrani alergene in zmanjša draženje sluznice.
Z naraščajočimi ekstremnimi vremenskimi razmerami postaja obvladovanje alergij vse zahtevnejše. Učinkovita zaščita tako vključuje pravočasno zdravljenje, prilagajanje okolju in redno spremljanje vremenskih in cvetnih napovedi.