Slavnostna govornica, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, je poudarila, da Slovenija letos praznuje 40 let znanja, solidarnosti in sodelovanja. Izpostavila je prehod iz obdobja strahu in stigme v čas znanstvenih dosežkov, učinkovite preventive in dostopnega zdravljenja. Dejala je, da je Slovenija ena izmed držav, ki so hitro prepoznale pomen povezovanja stroke, javnega zdravja in civilne družbe ter da so prav zaradi tega rezultati danes tako spodbudni.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji kar 90 odstotkov oseb, ki živijo s HIV, pozna svoj status, 90 odstotkov jih prejema ustrezno zdravljenje, pri 90 odstotkih zdravljenih pa virus v krvi ni več zaznaven. Z rednim testiranjem nosečnic uspešno preprečujemo prenos okužbe z matere na otroka. Vse to je rezultat sistematičnega dela in delovanja Komisije za aids, ki je bila ustanovljena že leta 1985, še pred prvim uradno potrjenim primerom okužbe v Sloveniji. Komisija je že leta 1996 pripravila prvi nacionalni program za obvladovanje okužbe, kasneje pa redno posodabljala strategije in usklajevala nacionalne aktivnosti.
Generalni direktor NIJZ izr. prof. dr. Branko Gabrovec je v svojem nagovoru izpostavil zgodnjo, premišljeno in strokovno reakcijo države na izbruh epidemije. Zahvalil se je vsem, ki so svoje kariere posvetili področju HIV/aidsa, in poudaril, da je NIJZ poleg raziskovalne vloge igral tudi pomembno vlogo v preventivi, posebej v obdobju pred uvedbo zdravil. Med drugim je izpostavil vlogo nacionalnih kampanj in promocije kondoma, ki so pomembno prispevale k nizki stopnji razširjenosti okužbe v Sloveniji. Ob tej priložnosti je poudaril pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami, ki s svojim delovanjem dopolnjujejo delo institucij in prinašajo izkušnje skupnosti, ki jih javni sistemi težje dosežejo.
Priznanja Ministrstva za zdravje so prejeli posamezniki in organizacije, ki so ključno zaznamovali razvoj in izvajanje nacionalnega odziva na HIV. Med njimi so bili nekdanji člani prve Komisije za aids, strokovnjaki s področja infektologije, mikrobiologije, javnega zdravja, predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dolgoletni predstavniki civilne družbe. Posebno priznanje so prejela društva ŠKUC, Legebitra, Stigma in DIH, ki že desetletja izvajajo preventivne programe, usmerjene v skupine z večjim tveganjem za okužbo, ter se hkrati borijo proti stigmatizaciji in za enakopravnost vseh.
Slovenija sodi v sam svetovni vrh po doseganju ciljev Svetovne zdravstvene organizacije v okviru pobude Proti ničli, saj že več desetletij ohranja izjemno nizko stopnjo okuženosti in uspešno preprečuje širjenje bolezni. To je rezultat predanosti številnih posameznikov in organizacij, ki so s skupnim pristopom ustvarili odziv, ki je po štirih desetletjih še vedno celosten, povezan in človeku prijazen.
