Parmezan ali parmigiano-reggiano sodi med sire z največjo vsebnostjo beljakovin. V 28-gramski porciji vsebuje kar devet gramov, zaradi dolgotrajnega zorenja in nizke vsebnosti vlage. Poleg tega je primeren tudi za tiste, ki težje prebavljajo laktozo. Skuta je vsestranska in prav tako bogata z beljakovinami – pol skodelice jih vsebuje med deset in dvanajst gramov. Poleg kalcija in vitaminov skupine B vsebuje kazein, beljakovino s počasnim sproščanjem.
Švicarski sir, kot je Gruyère, vsebuje osem gramov beljakovin na porcijo. Njegova prednost je tudi nižja vsebnost natrija v primerjavi z drugimi siri, poleg tega vsebuje vitamin B12 in cink. Čedar zagotavlja sedem gramov beljakovin, obenem pa vsebuje kalcij, fosfor in vitamin A. Tudi gauda, ki izvira iz Nizozemske, vsebuje sedem gramov beljakovin, z zorenjem pa razvije značilne tirozinske kristale. Naravno vsebuje vitamin K, ki koristi kostem in srcu. Enako količino beljakovin ponuja tudi mocarela, pogosta sestavina pic in solat, ki je znana po visoki vsebnosti kalcija in fosforja.
Po podatkih Harvardske šole javnega zdravja sir vsebuje popolne beljakovine z vsemi esencialnimi aminokislinami. Priporočajo zmerno uživanje in izbiro sirov z nižjo vsebnostjo nasičenih maščob in soli. Redno uživanje mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo beljakovin prispeva k ohranjanju mišične mase in sitosti, kar ima pozitiven učinek tudi na telesno težo.
Strokovnjaki svetujejo enostavne načine za vključevanje teh sirov v prehrano: posipanje parmezana po solatah, sendviči s švicarskim sirom, prigrizki z gaudo, ali obroki s skuto in zelenjavo. Uživanje sirov v zmernih količinah lahko postane koristen del vsakodnevnega jedilnika za vse, ki iščejo beljakovinsko bogata živila za podporo telesni pripravljenosti in zdravju.