Za postopek se uporablja bronhoskop, dolga tanka cevka s kamero in svetlobnim virom na koncu, ki se vstavi skozi nos ali usta in nato potuje do pljuč. Najpogosteje se uporablja prilagodljiva različica bronhoskopa, ki omogoča enostavnejši in manj neprijeten pregled. Pred pregledom bolnik običajno ne sme jesti šest do osem ur in prejme sedativ ter lokalni anestetik, da se zmanjša nelagodje in refleks kašlja.
Bronhoskopija traja približno 30 do 60 minut. Med postopkom lahko zdravnik odkrije znake vnetja, okužbe, tumorje, zapore ali krvavitve, prav tako pa lahko odvzame vzorce tkiva ali tekočine za nadaljnje laboratorijske preiskave. Ta korak je pogosto ključen pri diagnosticiranju bolezni, kot so pljučni rak, tuberkuloza, pljučnica ali druge vnetne spremembe.
Poleg diagnostičnih namenov omogoča bronhoskopija tudi terapevtske posege – odstranjevanje tujkov, sesanje izločkov, zaustavljanje krvavitev ali širjenje zoženih dihalnih poti. V nekaterih primerih se uporablja tudi pri nadzorovanju bolezni, kot je pljučni rak, saj omogoča oceno bezgavk v prsnem košu.
Po preiskavi bolnik ostane pod opazovanjem, dokler ne izzvenijo učinki pomirjeval. Pogosti so prehodni občutki draženja grla, hripavost ali blag kašelj, ki običajno minejo v nekaj urah.
Bronhoskopija je priporočljiva pri dolgotrajnem kašlju brez jasnega vzroka, sumu na pljučne spremembe na rentgenskih slikah, težje določljivih okužbah in pri nenavadnih simptomih, ki kažejo na motnje v dihalnih poteh. Čeprav je postopek varen, obstajajo redka tveganja, med njimi okužbe, krvavitve ali padec ravni kisika. Zaradi tega se vedno izvaja v varnem kliničnem okolju.
