Nevrologi opozarjajo, da se prvi znaki pogosto pojavljajo v zgornjih okončinah, poleg gibanja pa so pogosti tudi nemotorični simptomi, kot so depresija, zaprtje ali bolečine v rami. Do danes vzroki za bolezen niso dokončno pojasnjeni, a strokovnjaki kot dejavnike tveganja navajajo staranje, genetske predispozicije, vplive okolja in oksidativne poškodbe.
Dr. Álvaro Sánchez Ferro iz Španskega nevrološkega združenja poudarja, da se je v zadnjih 20 letih breme bolezni povečalo za več kot 80 odstotkov, število smrti pa se je celo podvojilo. Po napovedih naj bi se ti kazalniki v prihodnje še povečevali.
Kljub temu pa obstajajo tudi možnosti za zmanjševanje tveganja. Dr. José A. Obeso iz Celovitega centra za nevroznanost v Madridu opozarja na pomen ohranjanja duševne aktivnosti. »Branje, učenje jezika ali igranje instrumenta so vaje, ki varujejo zdravje možganov,« pravi Obeso in dodaja, da telesna aktivnost pomembno prispeva k zaščiti pred kognitivnim upadom.
Posebej pa opozarja na nevarnost večopravilnosti. To je navada, ki postaja vse pogostejša, a po njegovih besedah lahko močno škodi delovanju možganov. Izvajanje več nalog hkrati – denimo gledanje televizije med uporabo mobilnega telefona – preobremeni dopaminergične nevrone, ki so pri Parkinsonovi bolezni posebej ranljivi. Ti nevronski tokokrogi običajno skrbijo za avtomatske dejavnosti, kot je hoja, a kadar se um ukvarja z več stvarmi hkrati, mora nadzor nad njimi prevzeti druga možganska omrežja, kar pomeni dodatno energijsko in funkcionalno obremenitev.
»Zato je pomembno, da se osredotočimo na eno stvar naenkrat, saj s tem razbremenjujemo možgane in prispevamo k njihovemu dolgoročnemu zdravju,« še svetuje dr. Obeso.