Epidemiologinja Marta Grgič Vitek je poudarila, da ima Slovenija dolgo tradicijo cepljenja, saj so bila številna cepljenja za otroke uvedena že v 60. letih prejšnjega stoletja. »Sistematično cepljenje je omogočilo, da se nekatere bolezni pri nas ne pojavljajo več, druge pa zelo redko,« je dejala. Med njimi so otroška paraliza, davica, rdečke in mumps, medtem ko se ošpice pojavljajo le občasno.
Posebno vlogo ima cepljenje pri zaščiti najmlajših. Pediatrinja Alenka Rus je pojasnila, da cepljenje otrokom omogoča, da se njihov imunski sistem pravočasno pripravi na stik z povzročitelji bolezni. »Telo lahko nevarnost hitreje prepozna in se ustrezno odzove,« je dejala.
Pomemben del zaščite predstavlja tudi cepljenje v nosečnosti. Ginekolog Miha Lučkovnik je poudaril, da cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, gripi in RSV omogoča prenos protiteles na otroka že pred rojstvom. »S tem zaščitimo dojenčka v prvih mesecih, ko je najbolj ranljiv,« je povedal.
Pri odraslih je precepljenost nižja, zlasti pri priporočenih cepljenjih. Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček je opozorila, da so odločitve pogosto povezane z zaupanjem v osebnega zdravnika. Po njenih besedah so odrasli pri cepljenju proti gripi ali covidu-19 pogosto bolj zadržani kot pri cepljenjih pred potovanji.
Starejši so zaradi oslabljenega imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe. Gregor Veninšek je opozoril, da gripa in pnevmokokne okužbe pri starejših povzročajo resne zaplete. »Cepljenje lahko občutno zmanjša število obolelih in tudi smrtnost,« je dejal.
Po zadnjih podatkih se je proti gripi letos cepilo več kot 42.000 ljudi več kot lani, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da je precepljenost še vedno prenizka. Opozarjajo, da je za učinkovito zaščito prebivalstva pomembno ohranjati visoko precepljenost pri vseh starostnih skupinah.
