Med bolj znanimi so aplikacije Tipsy Chat, Character AI in Eva AI. Uporabnikom omogočajo pogovor z izmišljenimi ali resničnimi osebami ter oblikovanje digitalnega sogovornika, ki se odziva na njihove želje. Število prenosov teh programov hitro raste, hkrati pa strokovnjaki opozarjajo na možna tveganja.
Psiholog Jaime Gutiérrez iz Generalnega sveta za psihologijo Španije poudarja, da je nevarnost odvisna predvsem od zrelosti uporabnika. Po njegovih besedah čustvene vezi z nečloveškimi objekti niso nov pojav. Ljudje lahko razvijejo čustva do slavnih oseb, likov iz filmov ali celo do predmetov.
Podobne pojave so pokazali tudi raziskovalni projekti. Na Univerzi v Valladolidu razvijajo robota za pomoč v domovih za starejše. Ta robot nima človeške oblike, ima le majhen zaslon z narisanimi očmi in nasmehom, vendar so raziskovalci opazili, da starejši z njim vzpostavijo čustveno vez.
Po besedah sociologinje Ane Salazar ima tak odnos globlje družbene razloge. Ljudje ves čas iščejo povezave z drugimi, bodisi v družini, med prijatelji ali v širši skupnosti. Tehnologija je postopoma postala še ena pot za vzpostavljanje stikov.
Programi umetne inteligence ponujajo odnose brez tveganja, ki spremlja človeške odnose. Digitalnega sogovornika je mogoče prilagoditi tako, da posluša, izraža razumevanje ali kaže naklonjenost. V takem odnosu ni zavrnitve, nesoglasij ali občutka, da nas kdo presoja.
Po mnenju strokovnjakov ima tak način komunikacije lahko tudi pozitivne plati. Pogovor z umetno inteligenco lahko pomaga pri vadbi socialnih veščin ali omili občutek osamljenosti pri starejših ljudeh. Težava nastane, ko digitalni stik začne nadomeščati resnične odnose.
Psiholog Gutiérrez opozarja, da lahko takšne platforme pri ranljivih ljudeh ustvarijo odvisnost. Podjetja, ki razvijajo aplikacije, imajo interes, da uporabniki ostanejo čim dlje povezani z njihovimi storitvami. Prav občutek osamljenosti pogosto vodi ljudi k pogostejši uporabi takšnih programov.
Tveganje je večje pri mladih, saj njihova sposobnost kritičnega razmišljanja še ni popolnoma razvita. V takih primerih lahko postane težje razlikovati med resničnim odnosom in odzivom umetne inteligence.
Nekatere nove raziskave omenjajo tudi pojav, ki ga nekateri strokovnjaki opisujejo kot psihozo, povezano z umetno inteligenco. Psihiater Søren Dinesen Østergaard je opozoril, da so pogovori z naprednimi klepetalnimi sistemi lahko tako realistični, da človek dobi občutek, da komunicira z resnično osebo, čeprav ve, da to ni res.
Posebna težava nastane, ko umetna inteligenca potrjuje napačna ali škodljiva prepričanja uporabnika. Takšni primeri so v zadnjih letih sprožili številne razprave o odgovornosti razvijalcev in o potrebi po varnostnih omejitvah.
Po opažanjih psihologov se v praksi pojavlja vse več mladih, ki se težko družijo z vrstniki in večino socialnih stikov vzpostavljajo prek digitalnih platform. V skrajnih primerih lahko digitalni lik nadomesti resnično človeško družbo.
Kljub temu številni strokovnjaki menijo, da umetna inteligenca ne bo popolnoma nadomestila človeških odnosov. Ljudje potrebujejo fizično bližino, dotik in skupne izkušnje, ki jih tehnologija ne more ustvariti. Umetna inteligenca lahko ostane pomoč ali orodje za komunikacijo, vendar težko nadomesti resnično človeško povezanost.
