Na upravi pojasnjujejo, da z institutom že več let sodelujejo pri analizah stabilnih izotopov, predvsem pri sadju in zelenjavi, tovrstne metode pa želijo razširiti tudi na področje mesa. Ob tem opozarjajo, da ima pristop več omejitev, zaradi katerih rezultatov ni mogoče razumeti kot dokončnega dokaza o poreklu.
Med ključnimi omejitvami navajajo prekrivanje rezultatov med sosednjimi območji, vpliv krme in načina reje na izotopski zapis ter zahtevno razlago podatkov. Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje obsežnejših podatkov za prašičje meso, saj se lahko izotopski vzorec spreminja skozi čas. Metoda prav tako še ni uradno potrjena.
Na upravi poudarjajo, da so takšne analize uporabne predvsem za odkrivanje sumljivih primerov, ne pa za dokončno določanje porekla. V okviru omenjenega projekta je bilo analiziranih 19 vzorcev, kar po njihovih navedbah ne omogoča zanesljivih statističnih zaključkov.
Zato ni mogoče potrditi trditev, da naj bi večina mesa, označenega kot slovensko, dejansko izvirala iz uvoza. Takšne ocene po navedbah uprave presegajo dokazno vrednost razpoložljivih podatkov.
Ob tem opozarjajo tudi na pravilno uporabo označb. Izraz poreklo Slovenija pomeni, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji. Če je bila rojena drugje, takšne označbe ni dovoljeno uporabljati.
Inšpekcija uprave redno nadzira sledljivost in označevanje mesa skozi celotno verigo, od rejcev do prodaje. V letih 2024 in 2025 so v posebnih nadzorih ugotovili eno kršitev pri navajanju porekla. V rednih nadzorih pa je bilo osem odstotkov vseh neskladnosti povezanih z označevanjem, med drugim zaradi nepopolnih ali zavajajočih podatkov o poreklu in sledljivosti mesa.
