Po podatkih centralne banke je verjetnost, da bi posameznik prejel ponarejen bankovec ali kovanec, še naprej majhna. Delež ponaredkov med vsemi bankovci in kovanci v obtoku v Sloveniji ostaja nižji kot pred epidemijo covida-19. V Banki Slovenije ob tem opozarjajo, da je uporaba ponarejene gotovine pri plačevanju kaznivo dejanje.
V letu 2025 so iz obtoka umaknili 1672 ponarejenih evrskih bankovcev in 4859 ponarejenih evrskih kovancev. Število ponarejenih bankovcev se je v primerjavi z letom prej povečalo za 491 oziroma približno 42 odstotkov. Število ponarejenih kovancev pa se je zmanjšalo za 1806 oziroma približno 27 odstotkov.
Med kovanci še naprej prevladujejo ponaredki kovanca za dva evra, ki predstavljajo nekaj manj kot 82 odstotkov vseh odkritih ponarejenih kovancev. Pri bankovcih se je lani povečalo število ponaredkov apoenov 50 in 100 evrov, medtem ko se je število ponaredkov bankovcev za 200 evrov skoraj prepolovilo.
Skupna vrednost odkrite ponarejene evrske gotovine se je povečala za približno 28 odstotkov in je lani znašala 140.935 evrov.
V Banki Slovenije potrošnikom svetujejo, naj pristnost bankovcev preverijo s preprosto metodo otip–pogled–nagib. Če posameznik prejme sumljiv bankovec ali kovanec, ga lahko primerja z drugim, za katerega ve, da je pristen. V primeru suma naj o tem obvesti policijo.
Tudi v celotnem območju evra število ponaredkov ostaja nizko. Lani so na milijon pristnih bankovcev v obtoku odkrili 14 ponaredkov, kar predstavlja eno najnižjih ravni od uvedbe evra.
