Po napadih Združenih držav Amerike in Izraela na Iran so cene nafte na finančnih trgih hitro narasle. Negotovost glede nadaljnje oskrbe je povzročila tudi odziv potrošnikov.
Gibanje cen goriva pogosto sledi posebnemu vzorcu. Ko se cena surove nafte zviša, se cene bencina in dizla na bencinskih servisih skoraj takoj prilagodijo navzgor. Ko se nafta poceni, pa znižanje cen poteka počasneje. Ekonomisti ta pojav opisujejo z modelom raket in peres, ki kaže na neenakomeren prenos stroškov na končnega potrošnika.
V tednu po začetku vojaškega konflikta so cene goriv rasle skoraj neprekinjeno. Naftni bilten Evropske unije je v četrtek poročal tudi o največjem skoku cen bencina po lanskem poletju, saj se je povprečna cena dvignila za en odstotek na 1,486 evra za liter.
Ekonomisti pojasnjujejo, da bencinski servisi ob podražitvi nafte cene prilagodijo takoj, tudi če gorivo v rezervoarjih izvira iz starejših zalog, kupljenih po nižji ceni. Podjetja namreč pričakujejo višje stroške v prihodnje in zato že prej zvišajo cene.
Ko cena nafte pade, je prilagajanje počasnejše. Servisi pogosto najprej prodajo gorivo, kupljeno po višji ceni, poleg tega pa logistika, pogodbe o dobavi in razmere na trgu povzročajo počasnejše spremembe cen.
