Organizacije so že v začetku meseca vzpostavile posebno skupino za usklajevanje odziva na energetske in gospodarske posledice. V izjavi so zapisale: »Vpliv vojne je velik, globalen in neenakomeren, saj močneje prizadene države, ki uvažajo energijo, zlasti tiste z nižjimi dohodki.«
Po njihovih ocenah je prišlo do rasti cen nafte, plina in gnojil, kar vpliva tudi na preskrbo s hrano in razmere na trgu dela. Hkrati so nekatere države izvoznice energentov na Bližnjem vzhodu beležile upad prihodkov.
»Razmere ostajajo negotove, promet skozi Hormuško ožino pa še ni dosegel običajne ravni,« so navedli. Dodali so, da bo tudi po ponovni vzpostavitvi plovbe trajalo, da se zaloge ključnih surovin vrnejo na raven pred konfliktom, cene goriv in gnojil pa naj bi zaradi poškodovane infrastrukture ostale visoke še dalj časa.
Organizacije opozarjajo še na širše družbene posledice, med njimi razseljevanje prebivalstva, vpliv na delovna mesta ter zmanjšanje potovanj in turizma, kar bo zaznamovalo gospodarske razmere tudi v prihodnje.
