Zaposlena je navedla, da so bile pogoste in daljše odsotnosti zaradi skrbi za otroka in zdravstvenih zapletov v nosečnosti razlog, da ji podjetje ni priznalo višine povišice, ki jo je prejela večina sodelavcev. Namesto napovedanih sedmih odstotkov je bila deležna le 0,53-odstotnega povišanja. Prav tako je bila pri nagradi za poslovno uspešnost deležna nižjega izplačila, kot bi ji pripadalo.
Podjetje je v zagovoru navajalo, da je bilo pomanjkanje napredovanja in nižja nagrada posledica slabše delovne uspešnosti, a temu niso predložili nobenih dokazov. Nasprotno, delavka je predložila elektronska sporočila, iz katerih je razvidno, da je bilo vodstvo podjetja kritično do njene odsotnosti, čeprav je bila ta zakonsko upravičena.
Zagovornik je ocenil, da gre za neupravičeno razlikovanje in je potrdil diskriminacijo pri povišanju plače. Glede izplačila nagrade za poslovno uspešnost je podjetje med postopkom naknadno izplačalo preostali znesek, zato je bil postopek v tem delu ustavljen.
V zvezi z drugimi očitki, kot je ukinitev delovnega mesta in posledična odpoved pogodbe, pa Zagovornik ni mogel potrditi povezave z delavkinimi osebnimi okoliščinami in v tem delu diskriminacije ni ugotovil.
Primer znova opozarja na pomen enakega obravnavanja vseh zaposlenih ne glede na njihove osebne okoliščine, še posebej pri delodajalcih v panogah, kjer so dolgotrajne odsotnosti zaradi družinskih razlogov pogosto zaznane kot moteče.