Med občinami je bilo le 33 takšnih, kjer je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev. Med izrazito delovne občine, kjer število delovnih mest presega število prebivalcev za najmanj 16 odstotkov, jih je bilo 19.
Izstopal je Trzin, kjer je bilo približno triinpolkrat več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. V to občino je prihajalo na delo okoli 5500 ljudi iz drugih občin, medtem ko jih je približno 1320 odhajalo drugam. Večji presežek delovnih mest so imele tudi občine Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Murska Sobota, Ljubljana in Odranci.
Na drugi strani je bilo 28 izrazito bivalnih občin, kjer je delovnih mest bistveno manj kot delovno aktivnih prebivalcev. Gre predvsem za manjše občine z manj kot 3000 delovno aktivnimi prebivalci.
Največji tokovi delovnih migracij so še naprej povezani z Ljubljano. V mesto je prihajalo na delo skoraj 142.400 ljudi, hkrati pa jih je okoli 25.700 odhajalo drugam. Skupni obseg migracij je presegel 168.000 oseb. Po obsegu sledijo Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Med regijami je bilo delovnih migrantov manj, skupno okoli 208.800, kar predstavlja nekaj več kot petino delovno aktivnega prebivalstva. Osrednjeslovenska regija je edina z izrazitim presežkom delovnih mest, ki je lani znašal 32,5 odstotka.
V Sloveniji je ob koncu leta delalo tudi približno 6300 čezmejnih delovnih migrantov. Največ jih prihaja iz Hrvaške, okoli 5100, medtem ko je Italijanov približno 870.
