Predpisi določajo, da mora temperatura v delovnih prostorih ustrezati biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve. Izjema so prostori, kjer so višje temperature posledica delovnega procesa oziroma uporabe delovne opreme.
Delodajalci lahko uvedejo različne začasne ukrepe, med njimi prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejše odmore, zagotavljanje brezplačnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela ali začasno prekinitev delovnega procesa. Možni so tudi dolgoročnejši ukrepi, denimo namestitev dodatnih klimatskih ali prezračevalnih naprav.
Vsi ukrepi morajo biti vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja in usklajeni z izvajalcem medicine dela.
Inšpektorat priporoča, da temperatura v klimatiziranih prostorih ni za več kot sedem stopinj nižja od zunanje temperature. Delavcem svetujejo zadostno pitje vode in drugih brezalkoholnih pijač, lahka in zračna oblačila ter redne odmore v ohlajenih prostorih. Priporočajo tudi izogibanje alkoholu, slani hrani in močnim začimbam.
Posebna pozornost je namenjena delavcem na prostem, predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu in drugih dejavnostih, kjer so zaposleni neposredno izpostavljeni soncu in visokim temperaturam.
Za delo na prostem pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija morajo delodajalci zagotoviti najmanj 15-minutni odmor na vsaki dve do tri ure dela ter brezplačne brezalkoholne napitke. V času odmora morajo delavcem omogočiti zaščito pred soncem in drugimi neugodnimi vremenskimi vplivi.
Na inšpektoratu poudarjajo, da je treba tveganja zaradi vročine pravočasno oceniti ter določiti ukrepe, odgovorne osebe in roke za njihovo izvedbo, saj lahko dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam resno ogrozi zdravje delavcev.
