20°C
Clear Sky

GZS podpira interventni zakon in poziva k nadaljnjim ukrepom

Gospodarska zbornica Slovenije podpira predlog interventnega zakona za razvoj države in ga vidi kot prvi korak k razbremenitvi gospodarstva in prebivalcev. Ob tem opozarja, da za resnejši razvojni premik potrebujemo dodatne ukrepe, predvsem na davčnem in upravnem področju.

GZS podpira interventni zakon in poziva k nadaljnjim ukrepom

Na zbornici menijo, da predlog pomeni spremembo smeri, saj se od dodatnih obremenitev prehaja k postopni razbremenitvi. Po njihovih ocenah to prinaša boljše pogoje za podjetja in hkrati olajšanje za gospodinjstva. Ob tem poudarjajo, da slovensko gospodarstvo v zadnjih letih beleži slabše rezultate in potrebuje jasen obrat.

Generalna direktorica Vesna Nahtigal je dejala: »Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Takšen premik je nujen, saj je Slovenija lani beležila visoko rast stroškov dela.« Dodala je, da močnejše gospodarstvo omogoča stabilno financiranje javnih storitev in socialnih sistemov.

Med ključnimi ukrepi zbornica izpostavlja uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, ki naj bi podjetjem olajšala nagrajevanje strokovnjakov in zmanjšala odhode kadrov v tujino. Pozdravljajo tudi spremembe pri normirancih in uvedbo mikro samostojnih podjetnikov, ob tem pa opozarjajo na potrebo po nadzoru, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev.

Kot pomemben ukrep ocenjujejo tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob delu, kar naj bi pomagalo pri pomanjkanju delovne sile. Omenjajo še znižanje davka na energente in razmislek o znižanju davka na določena živila, predvsem v obdobjih rasti cen.

Za naslednje obdobje zbornica predlaga nadaljnje davčne spremembe, med njimi odpravo najvišjega dohodninskega razreda, znižanje davka od dohodkov pravnih oseb ter ugodnejšo obdavčitev za zagonska podjetja. Opozarjajo tudi na potrebo po hitrejšem zaposlovanju tujih delavcev in pospešitvi digitalizacije.

V daljšem obdobju poudarjajo pomen celovite davčne reforme, hitrejšega umeščanja projektov v prostor ter večje podpore raziskavam in razvoju. Poseben poudarek namenjajo tudi vključevanju računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem.

Glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček je izpostavil pomen dialoga med socialnimi partnerji. »Le z odprto in strokovno razpravo lahko pridemo do rešitev, ki bodo dolgoročno koristile vsem,« je dejal in dodal, da mora razprava zajeti tudi vprašanja minimalne plače in razvojne kapice.

Image
© 2026 ADRIA INFO