Predlog Evropske komisije, ki vključuje industrijske izdelke, kot so avtomobili, stroji, farmacevtski izdelki in kemikalije, temelji na uspešnih trgovinskih dogovorih z drugimi partnerji, a Bruselj v luči najnovejših carin Donalda Trumpa že pripravlja seznam možnih povračilnih ukrepov. Prve Trumpove dajatve v višini 25 odstotkov že veljajo za jeklo in aluminij, dodatne dajatve pa bodo prizadele še druge ključne izvozne panoge Evropske unije.
Komisar za trgovino Maros Sefcovic je poudaril, da bo morebitni odgovor EU postopen in ciljno usmerjen. Opozarja, da je Evropska unija kljub temu osredotočena na iskanje pogajalske rešitve. »Verjamem, da bomo prej ali slej sedli za skupno mizo, vendar ne bomo čakali večno,« je dejal in zavrnil možnost, da bi EU popuščala pri zahtevah, ki niso del enakovrednega dogovora.
Slovenski minister za gospodarstvo Carlos Cuerpo je na izrednem zasedanju Sveta EU v Luksemburgu izpostavil pomen povezovanja gospodarstev in ponovil, da je predlog ničelnih carin jasen izraz evropskega interesa za krepitev čezatlantskega sodelovanja. »Gre za najpomembnejši trgovinski odnos na svetu. Zato je nujno, da najdemo skupne rešitve in zmanjšamo negotovosti, ki trenutno pritiskajo na trge,« je dejal.
Evropska komisija bo vzpostavila posebno skupino, ki bo spremljala uvoz in morebitna odstopanja, ki bi nakazovala preusmeritev trgovinskih tokov zaradi novih carin. Prav tako se Evropska unija ni odpovedala možnosti uporabe instrumenta proti gospodarskemu prisiljevanju, ki je bil uveden leta 2023.
Von der Leyen je opozorila, da bodo carine prizadele tudi ameriške potrošnike in podjetja, dolgoročno pa ogrozile svetovno trgovinsko stabilnost. Ob tem je napovedala, da bo EU poleg priprav na protiukrepe še naprej krepila trgovinske vezi z drugimi regijami sveta. Izpostavila je dogovore z državami Južne Amerike, Mehiko in Švico, pa tudi pogajanja z Indijo, Malezijo, Indonezijo in Tajsko.