V Nadškofija Ljubljana je z začetkom leta dvanajst manjših župnij prešlo pod upravo večjih sosednjih. Med njimi so Šentožbolt, Janče, Bukovščica in Žabnica. Namen sprememb je poenostavitev upravljanja in razbremenitev duhovnikov, saj je v številnih krajih število vernikov nizko. Nadškofijski vikar Franc Šuštar je pojasnil, da se s tem odpira več prostora za delo z verniki.
Del vernikov iz Dražgoš se je zaradi ukinitve njihove župnije obrnil na nadškofa Stanislav Zore. Menijo, da spremembe niso bile dovolj pojasnjene in da niso imeli možnosti sodelovati pri odločitvi. Pri tem opozarjajo na primere iz tujine, kjer so cerkvena sodišča razveljavila podobne odločitve zaradi nepravilnih postopkov.
V Mariborska nadškofija se število duhovnikov že več let zmanjšuje. Leta 2006 jih je bilo 211, danes 145. Zaradi tega uvajajo pastoralne enote, v katerih več župnij deluje pod skupnim vodstvom. Ponekod to pomeni tudi redkejše nedeljske maše.
Podobne spremembe so že izvedli v Koprska škofija, kjer so leta 2018 dotedanjo mrežo devetdesetih župnij preuredili v dvainštirideset večjih. V Murskosoboška škofija število župnij ostaja nespremenjeno, a je duhovnikov danes precej manj kot pred dvema desetletjema, kar se pozna tudi pri pogostosti bogoslužij.
V ljubljanski nadškofiji je trenutno 208 župnij, približno tretjina jih deluje v soupravi. Leta 2007 je bilo tam 319 duhovnikov, danes 255, njihova povprečna starost pa presega 60 let. Po napovedih se bodo prilagoditve nadaljevale, saj je bila večina župnijske mreže oblikovana pred več kot dvema stoletjema.
