Kot je povedal ljubljanski nadškof Stanislav Zore, papež svoj nagovor začenja s pozdravom "mir s teboj", ki ga je uporabil že ob svoji izvolitvi maja letos. Tudi tokrat gradi mir na Jezusovem nauku in vabi k udejanjanju vrednot, ki temeljijo na zaupanju in osebni odgovornosti. Zore je dejal, da papež mir razume kot nekaj, kar se gradi postopoma, z vztrajnim prizadevanjem vsakega posameznika.
Besedna zveza "razorožen mir", ki jo papež izpostavlja, po Zoretovem mnenju pomeni nasprotje sodobnemu stanju, kjer se mir pogosto ohranja z orožjem. Spomnil je na evangeljski prizor, ko Jezus reče Petru, naj spravi meč v nožnico. »Orožje za ta mir ne koristi, pač pa zaupanje, dobrota in iskanje pravičnosti,« je dejal Zore.
Papež se v poslanici sklicuje tudi na papeža Janeza XXIII. in poudarja, da mora razoroževanje potekati tako zunanje kot notranje – v mislih, odnosih in srcih. Mir se po njegovih besedah ne more graditi na strahu, ampak na dialogu, spoštovanju in molitvi. Spodbuja tudi krepitev mednarodnega prava in resnih pogajanj.
Zgodovinar Aleš Maver je ob predstavitvi poudaril, da se papež v poslanici dotika tudi sodobnih groženj, med njimi vpliva umetne inteligence na sodobno vojskovanje. Po njegovih besedah papež opozarja na nevarnost neosebnih odločitev v vojnah, kjer se briše odgovornost in prisotnost posameznika.
Leon XIV. s tem nadaljuje prizadevanja papeža Frančiška in spodbuja k osebni odgovornosti za mir v lastnem okolju. Po Zoretovih besedah papež poziva vsakogar, naj začne z razorožitvijo lastnega uma in srca, saj je to prvi korak k trajnemu miru.
