Prvi steber odnosa je komunikacija. Partnerja morata znati govoriti o svojih občutkih, poslušati drug drugega in vsak dan ustvarjati prostor, kjer se lahko izrazita brez strahu pred obsojanjem. Če pogovori prerastejo v kričanje ali zbadanje, to ruši zaupanje in poglablja razdaljo. Odprta komunikacija preprečuje nastanek zamer in krepi povezanost.
Drugi pogoj so usklajeni življenjski cilji. Če ima eden od partnerjev željo po otrocih, drugi pa ne, ali če si eden predstavlja življenje v tujini, drugi pa v domačem kraju, je skupna pot težko uresničljiva. Združljivi cilji in enaka usmerjenost v prihodnost omogočajo, da odnos temelji na skupnem projektu, ki ima možnost dolgotrajnosti.
Tretji element pa je resnična pripravljenost na skupno življenje. Odnos deluje le, če sta oba partnerja prisotna, predana in pripravljena graditi. Če eden od njiju zaradi življenjskih okoliščin ali osebnih razlogov ni pripravljen na zvezo, privlačnost sama po sebi ne zadostuje.
Severino poudarja, da je ljubezen veliko več kot občutek – je predvsem zavezanost, gradnja in odločitev, da se dva človeka skupaj podata na pot, v kateri si stojita ob strani.
