Razprave so se osredotočile na vprašanja finančne stabilnosti, gospodarskega razvoja ter zaupanja javnosti v bančni sistem. Sogovorniki so opozorili tudi na izzive, ki jih prinašajo digitalizacija, tehnološki napredek in družbene spremembe.
Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak je spomnil na simboliko prizorišča dogodka, saj v tej stavbi deluje najstarejša neprekinjeno delujoča bančna poslovalnica v Sloveniji. Poudaril je več kot dvestoletno tradicijo bančništva na Slovenskem ter izpostavil, da je bančni sektor skozi zgodovino prestal številne prelomnice, od sprememb državnih ureditev in valut do finančnih kriz in pandemije.
Po njegovih besedah so banke tudi v času epidemije covida-19 delovale stabilno ter gospodarstvu zagotavljale podporo brez potrebe po državni sanaciji.
Slovenija je kot članica evroobmočja del evropskega bančnega prostora, kjer imajo banke pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti in dostopa do financiranja. V ospredje vse bolj prihajata tudi upravljanje premoženja ter finančna pismenost, zlasti med mladimi.
Guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc je poudaril, da se bančna stroka nenehno spreminja, njeno temeljno poslanstvo pa ostaja ohranjanje zaupanja. Spomnil je na razvoj od prvih hranilnic do sodobnega digitalnega finančnega sistema ter na reforme po finančni krizi leta 2008, ki so okrepile odpornost bančnega sektorja.
Današnji izzivi bančništva so predvsem digitalna preobrazba, kibernetska varnost, trajnostno financiranje ter večja transparentnost in etična odgovornost.
Direktorica Združenja bank Slovenije mag. Stanislava Zadravec Caprirolo je ob tem poudarila, da združenje od ustanovitve leta 1956 pomembno prispeva k razvoju sodobnega bančnega sistema. V tem času je sodelovalo pri oblikovanju zakonodaje, strokovnih standardov, izobraževanja ter povezovanju bank, regulatorjev in širše javnosti.
V zadnjem desetletju so v ospredju digitalizacija, fintech inovacije, kibernetska varnost ter trajnostni pristopi. Združenje po njenih besedah podpira članice pri soočanju s temi izzivi, pri čemer pomembno vlogo ohranjajo strokovnjaki in zaposleni, ki s svojim znanjem in odgovornostjo gradijo zaupanje v bančni sistem.
Dogodek se je končal z razpravo o zaupanju v digitalni dobi ter o tem, kakšna bo banka prihodnosti – ali bo to predvsem finančna institucija, digitalna platforma ali pa bo v ospredju odnos s strankami.
